Wellness Lara - Jelenov greben Olimje

Leto dni sva potrebovala, da sva se končno znova vrnila v Olimje. Obiskala sva Jelenov greben, ker sva slišala veliko pohval kar se tiče njihovega novega Wellnessa Lara. In seveda nisva bila razočarana. Lokacija in sam prostor je nabit z romantiko, prav tako sva imela srečo in bila v wellnessu popolnoma sama. Človek se tako res spočije. In ker nisva imela časa praznovati Valentinovega, je bil Wellness Lara odlična zamisel. V wellnessu imate tako na izbiro infra in finsko savno s počivališčem, 2 jacuzzija, ki sta zastekljena in kamin, ki skrbi za toploto in romantiko. Pred samim obiskov Jelenovega grebena, sva imela seveda še čas, da sva hitro skočila v Čokoladnico Olimje po nove zaloge sladkega in v samostansko lekarno po sveži zeliščni domači čaj. Najino razvajanje sva zaključila, kot se to spodobi, v restavraciji Amon, o kateri sva slišala same pohvale, zato sva se morala prepričati če to res drži. Restavracije je opremljena v rustikalnem stilu vinske kleti. Krasi jo oprema izvirnih predmetov iz vinogradniške in vinarske dediščine. Ponujajo bogat izbor kulinaričnih dobrot in vrhunskih vin lastne pridelave, možne so tudi degustacije vin. Prejeli so tudi mnogo priznanj na različnih kulinaričnih tekmovanjih kot je Turistični nagelj in mednarodno priznanje za hišo kvalitete Maison de Qualite. Restavracija je samo en del celotne Amonove domačije, o kateri si lahko več preberete tukaj. Tja se prav gotovo še vrneva na spomlad, ko bo zaživela zunanjost celotne Amonove domačije.   

Dobrote v čokoladnici.

Še več sladkega v čokoladnici.

Hmm...kaj naj izberem?

Vhod v Staro lekarno.

Za vsakega se nekaj najde.

Končno, gremo se razvajati.

Wellness Lara.

Wellness Lara.

Finska in infra savna.

Zvečer se prižgejo še lučke.

Rustikalna notranjost restavracije Amon.

Domače vino.

Kmečki narezek.

Pečena raca z rdečim zeljem in mlinci.

Priznanja, ki potrjujejo njihovo kvaliteto.

Predjamski grad

Že dlje časa, sva si želela ogledati Predjamski grad, predvsem zaradi njegove nenavadne lege. Prvotni plan je bil, da si poleg gradu, ogledava še še Predjamsko in Postojnsko jamo, ampak časovno se nama ni izšlo. Predjamski grad najdete le 9 km od Postojnske jame, pri idilični vasici Predjama. Iz Maribora sva do tja potrebovala dobri 2 uri vožnje. Predjamski grad je zanimiv in romantičen skozi vso leto. Za vstopnino v grad sva odštela 9 eur/osebo, lahko pa si vzamete kombinirane karte ogleda Postojnske jame in Predjamskega gradu za 28,90 eur/osebo. Za ogled Jame pod Predjamskim gradom je vstopnina 8 eur/osebo. Ob vstopu v grad si lahko izposodite avdio vodenje, za katerega se plača 2 eur.  Grad je bil prvič omenjen že leta 1202, danes pa je v vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov kot največji jamski grad na svetu. Najslavnejši prebivalec gradu je bil vitez Erazem Predjamski, ki se je uprl cesarju, o njem danes govori veliko legend, smrt pa naj bi ga doletela na stranišču. Kaj lahko vidite v gradu? Izbor originalnih predmetov, kopije, viteško sobo, spoznate grajsko življenje v pozni gotiki, lovske trofeje. Od maja do septembra pa si lahko ogledate tudi Jamo pod Predjamskim gradom. Midva si je žal nisva mogla pogledati, zato, ker so vodeni ogledi, in če si termina ne rezerviraš prej, lahko čakaš več ur na ogled. Nama se ni dalo čakati 4 ure na ogled, zato sva se odločila, da se vrneva na ogled jame kdaj drugič. Sredi naselja Predjama se nahajata tudi Cerkvica Žalostne Matere Božje in Erazmova Lipa. Po legendi naj bi pod lipo počival Erazem, na grob pa naj bi jo posadilo njegovo žalujoče dekle.

Predjamski grad.

Predjamski grad.

Vhod v Predjamski grad.

Erazem Predjamski.

Grajska jedilnica.

 

Pročelje Palacija z grbom družine Kobenzl ter letnico 1570.

Erazmova lipa.

Dežela pravljic in domišljije, Minoritski samostan, čokoladnica in Jelenov Greben

Kot otroka pa srcu, sva se nekega lepega februarskega dne odločila, da se spodobi, da obiščeva Olimje. Iz Maribora sva potrebovala 1 uro in 15 min vožnje. Olimje je kraj v občini Podčetrtek ob vznožju Kozjanskega hribovja. Najprej sva si seveda ogledala Deželo pravljic in domišljije, ki je seveda v osnovi namenjena otrokom, ampak sva tudi midva spoznala ogromno življenjskih resnic in se vrnila nazaj v čas otroštva. Ogled priporočam vsem, tako družinam z malimi otroki, kot seveda vsem ostalim, ki ste tako kot midva še malo otročji. Dežela pravljic se nahaja 5 km iz centra Podčetrtka in 1,2 km od samostana Olimje. Predlagam, da pozorno sledite tablam. Cesta je asfaltirana, pri vhodu pa je velik parkirni prostor. Vstopnina je simbolična. Več informacij dobite tukaj. Pot sva nato nadaljevale proti Minoritskemu samostanu Olimje. Cerkev v Olimju je turistom za ogled odprta ves dan. Za večje skupine, si lahko rezervirate tudi voden ogled, za vse ostale pa je pri vhodu na voljo kratek vodič v petih jezikih. Na dvorišču samostana si lahko ogledate predstavitev zgodovine gradu in samostana, razlago o stari lekarni ter samostanskem kompleksu. V samostanu se nahaja tudi stara lekarna vredna ogleda. Tam lahko tudi kupite čaje in zdravilna zelišča. Nasproti samostana se nahaja čokoladica. Hoja traja 2 minuti po idilični potki. Ponudba čokolad in pralinej je neskončna, zato pripravite denarnico. Najino potepanje sva zaključila seveda z kosilom v Jelenovem Grebenu. Tam se jelenjad prosto giblje, nasproti pa vam pritečejo damjaki in mufloni, ampak brez skrbi, so zelo prijazni. Jelenov Greben se nahaja le nekaj 10 m nad samostanov. Družina Ježovnik pa vedno znova pripravlja presenečenja za svoje goste. V kmečko-rustikalnem slogu opremljeno gostišče, ki sprejme 350 gostov, vam je na voljo pristna domača obsoteljsko-kozjanska hrana, jelenje in gobje specialitete ter pestra ponudba vin iz vse Slovenije. Več informacij o Jelenovem Grebenu dobite tukaj.

Super izlet v prečudovit kraj, kamor se bova še prav gotovo vrnila.

Minoritski samostan Olimje.

Vhod v cerkev

Dvorišče Minoritskega samostana.

Minoritski samostan Olimje.

Čokoladnica Olimje.

Vhod v Deželo pravljic in domišljije.

Dežela pravljic in domišljije.

Dežela pravljic in domišljije.

Življenjske resnice.

Vhod v Jelenov Greben.

Jelenov Greben - kosilo.

Prebivalci Jelenovega Grebena.

Še malo poziranja in gremo.

Velika planina

V avgustu sva se odločila, da šibava proti Veliki planini. Že dlje časa je bila na najinem seznamu, zato je bil zadnji čas, da jo končno obiščeva.  Velika planina je ime visokogorske planote v Kamniško-Savinjskih Alpah v bližini Kamnika. Iz Maribora do Velike planine sva potrebovala približno uro in pol vožnje. Na Veliko planino vodi več poti iz doline. Katero pot si izberete je seveda odvisno od vaše telesne pripravljenosti in časa, ki ga imate na razpolago. Midva sva se preprosto odločila za nihalko. Cena povratne karte na osebo je 9 evrov. Ob izstopu iz nihalke sva pot nadaljevale peš ob smučišču. Po približno 30 minutah lažjega vzpona sva prispela do gostišča Zeleni Rob, kjer sva imela malico in nato nadaljevala v smeri pastirskega naselja Mala planina. Po 15 minutah hoje sva prišla do pastirskega naselja. Nato pa nadaljevala pot do Male planine, za katero sva potrebovala še nadaljnjih 30 minut hoje. Poleg manjšega pastirskega naselja na Mali planina, so tam tudi trije planinski domovi vredni ogleda, kjer se lahko seveda okrepčate s čajem ter planinsko malico. Vredno ogleda na planini? Seveda pastirsko naselje, ki je prepoznavno po svoji tipični arhitekturi. Strehe koč so krite s smrekovimi skodlami. Naselje posebej zaživi med junijem in septembrom, ko koče zapolnijo pastirji in živina, poskusite pa lahko tudi domače mlečne dobrote in pravo pastirsko malico - kislo mleko in žgance, katere sva si privoščila tudi midva. Kapela Marije Snežne, ki je prvotno stala na istem mestu že pred 2. svetovno vojno in so jo ob koncu vojne nemški vojaki požgali. Ponovno je bila postavljena leta 1988, na pobudo pastirjev. Jama Veternica je naravna znamenitost planine. Sestavljata jo Mala in Velika Veternica, ki sta nastali ob preperevanju. Preskarjev muzej, je odprt vsak dan v času pašne sezone. Danes je to edina koča, ki s svojo obliko in majhnostjo izstopa med ostalimi pastirskimi hišicami. Med drugim se v muzeju nahaja tudi primerek trniča - ki je poseben sir poznan za območje Velike planine. Cena vstopnine v muzej je 2 evra.   

Kapela Marije Snežne.

Nihalka.

Peš pot ob smučišču.

Malica v gostišču Zeleni Rob.

Gostišče Zeleni Rob.

Glavne prebivalke planine.

Pastirsko naselje.

Preskarjev muzej.

Planinski dom.

Planinsko naselje.

Tradicionalna malica - kislo mleko in žganci, domači kruh.

Srčkasta cesta in turistična kmetija Dreisibner

V oktobru, sva se podala na romantičen izlet. In prav gotovo je bila srčkasta cesta prava izbira. Iz Maribora, do Špičnika 1 v občini Zgornja Kungota, sva tako potrebovala samo 30 min vožnje. Gre za med vinogradi ležečo cesto v občini Kungota tik ob meji z Avstrijo. Do tja se pripeljete po Svečinskih goricah, kjer poteka tamkajšnja obmejna in panoramska pot. Tam sva se ustavila in uživala v razgledu. Na turistični kmetiji Dreisibner sva si privoščila domači mošt in narezek, Andrej pa je seveda za konec moral poskusiti še domačo sirovo gibanico. Cene so se nama zdele normalne, za turistično kmetijo še presenetljivo nizke, za domov pa si lahko še vzamete domača žganja, likerje, marmelade in podobno. Na kmetiji ponujajo domače jedi, narezke z domačimi suhomesnatimi izdelki, potice, sadni kruh,..Po predhodnem naročilu skuhajo tudi tople jedi. Za otroke pa bo tudi doživetje, kajti lahko si pogledajo hlev, kjer imajo mačke, pse, koze, prašičke, zajce in še kaj bi se našlo. V glavnem hrana okusna, ljudje prijazni, lokacija pa, da si spočiješ dušo in telo. Gotovo se tja še vrneva.

Pogled na srčasto cesto.

Sprehod med vinogradi.

Domači vinski mošt.

Domači narezek in domači kruh.

Sirova gibanica.

Nekaj za domov.