Če se vrnem malo nazaj, bom svoje prvo popotovanje začela z predbožičnim Gradcem. Zakaj? Zato, ker imam ogromno materiala še iz poletja, kar pa ne sovpada z trenutno snežno idilo. Zato bom začela z nečim bolj vremenu primernim. Mogoče, komu ideja za naslednje leto. Torej štartala sva iz Maribora in nato vožnja po avtocesti do Gradca. Ni panike, se hitro pride. Tudi sam sejem se najde hitro. Problem je parkiranje. Nikakor ne parkirat v garažni hiši. Najina napaka. Za 2 uri parkinga sva odštela 15 evrov. Zato sva se odločila, da avto parkirava drugam. Rešitev? Ker nama ni preostalo drugega, sva vozila toliko časa v krogih okoli sejma, da sva na koncu le našla prosto mesto. V božičnem času je tam neverjetna gneča, tako, da če le imate možnost, si oglejte stojnice med tednom. Gremo dalje. Druga postaja, kava. Normalno. Za dve kavi z mlekom, v dokaj urejenem kafiču, sva odštela 6 evrov. Zaradi časovne stiske, sva se odločila, da si bova ogledala samo grajski hrib Schlossberg in znamenit stolp z uro, spila kuhančka ali dva, se kulinarično razvajala in nato nazaj proti domu. Zaradi mrazu in slabega vremena, sva se odločila, da se v Gradec vrneva spomladi in si ogledava še ostale znamenitosti. In hop, sva švignila proti Schlossbergu. Po 10 min hoje do tja sva ugotovila, da se lahko gre na dvigalo. Nekaj novega. Obvezno na dvigalo. Navdušena kakor otroka. Kot zanimivost - do vrha Schlossberga vodi 260 stopnic, če se odpravite peš, dvigalo pa potrebuje do vrha samo 30 sekund. Za karto sva odštela 2,10 evra. Končno prideva na grič. Razgled prečudovit. Se je splačalo. Peš se nato odpraviva do stolpa, in zaradi lepih šalčk spijeva kuhano vino kar tam. Za dvojno kuhano vino sva odštela 13 evrov, s tem, da ti vrnejo 4 evre po šalčki nazaj, če jo vrneš. Po degustaciji vina in mehkih nogah, sva si ogledala sejem na hribu, kjer se je včasih nahajal zapor. Super vzdušje, diši po hrani in pijači, gneča pa taka, da do samih stojnic brez prerivanja težko prideš. Izmučena, od prerivanja, sva se vrnila po griču navzdol, do mesta, si privoščila njihovo tradicionalno hrenovko in se odpravila proti domu. Namig - če si kot jaz in ti nemščina ne gre, se lahko določene stvari brez problema zmeniš v angleščini. Skupaj sva porabila okoli 50 evrov na osebo, vključno z vinjeto in bencinom in vsemi spominki, ki sva si jih kupila. Super izlet za mrzel december, spomladi pa še ogled vseh ostalih znamenitosti.
|
Na vrhu Schlossberga. |
|
Pijano kuhano vino in retro skodelice. |
|
Ura na stolpu. |
|
Stojnice na hribu Schlossberg - včasih bil zapor. |
|
Stojnice v centru mesta Gradec. |
|
Zadnje dejanje. Hrana. Hrenovka in kruh. |
Ni komentarjev:
Objavite komentar