Kaja in Andrej potujeta...: 1. KRAS - Komen, Brdo pri Komnu, Devin, Miramare, Trst, Pliskovica, Kobjeglava, Štanjel

Lani v marcu, sva se odločila za ogled Krasa. Kras nama je neverjetno pri srcu, zato sva se odločila za tri dnevni izlet. Na spletu sva našla zelo ugodno ponudbo Apartmaja Paradiso v Komnu. Informacije o apartmaju tukaj. Ravno je bila nekakšna akcija in tako sva za apartma odštela samo 54 evrov za dve osebi/ 2x nočitev, 2x zajtrk. Apartma nama je bil všeč, zelo urejen in romantično opremljen. Šef pa največja faca. Pod apartmaji je gostilna, kjer se lahko kaj spije, poje pršut ali brusketa. Lahko si sposodite tudi kolo. Gostilna pod apartmaji ni moteča, se pa zbere v soboto tam kar nekaj lokalne mladine. Zaradi Andrejeve službe, sva štartala iz Maribora v poznih popoldanskih urah, tako, da sva do apartmaja prišla pozno petek zvečer. Napaka. Posledično, nama je za oglede tako ostala samo sobota in nedelja dopoldan. Veliko je za videti, tako, da ostalim priporočam če planirate izlet na Kras med vikendom, štartajte že v petek zjutraj.

Petek.

Prihod na Kras. Utrujena od vožnje sva tako v petek padla v posteljo in umrla.

Sobota.

Zjutraj sva bila hitro pokonci, saj sva si morala narediti načrt kam in kako. Namig - za ideje kam na izlet vprašajte šefa apartmaja, ki je zjutraj v gostilni na kavici. Nama je odlično svetoval in nama narisal še zemljevid. Res je, ljudje tam so res prijazni. Po spiti kavici, sva se odločila da soboto izkoristiva za ogled Devina, nato z avtom proti gradu Miramar in na pozno kavico v Trst. Vožnja od apartmaja do Devina je trajala slabih 30 min, avto se parkira hitro saj je urejeno parkirišče brez plačila parkirnine. Devin italijansko Duino, je eno od dveh glavnih naseljih v občini Devin Nabrežina v Tržaški pokrajini. Naselje leži ob severnem delu Tržaškega zaliva. Devin je znan po dveh gradovih. Stari je v ruševinah, novi Devinski grad pa je v odličnem stanju in je last plemiške družine Thurn und Taxis. Grad je odprt za turistične obiske. Do Devinskega gradu vodi peš pot imenovana Rilkejeva pot. Legenda govori, da bi naj na tem mestu Rainer Maria Rilke spisal znamenite Devinske elegije. Ob poti sva naletele še na celo vrsto zanimivih kraških pojavov (žlebiči, škraplje, griža,..). Rilkejeva pešpot je približno dolga 2 kilometra, je del Naravnega deželnega rezervata in ni naporna. Priporočljivo pa je, da ste udobno obuti. Same notranjosti Devinskega gradu si žal nisva mogla ogledati, ker je bil tisti dan zaprt, ampak že sama pot do tja je čarobna. Iz Devina sva nadaljevale pot proti gradu Miramar, katerega prevod v španščino pomeni pogled na morje. Od Devina do Miramar sva potrebovala približno 20 min vožnje. Vožnja do tja je super, najti parkirišče pa problem. Najboljše je, da parkirate avto čimbolj na začetku, kajti bolj se bližaš gradu, večja je gneča. Potrebno je tudi plačilo parkirnine. Grad je dal zgraditi nadvojvoda Ferdinand Maksimilian I. Habsburško-Lotarinški, mlajši brat cesarja Franca Jožefa. Načrte stavbe je naredil Carl Junker, gradnja pa je potekala med letoma 1856 in 1860. Danes je grad urejen kot muzej. V pritličju si je mogoče ogledati zasebne prostore Maksimilijana in njegove žene. Poleg gradu pa se nahaja 22 hektarjev velik park z redkimi eksotičnimi rastlinami, ki jih je Ferdinand Maksimilian prinesel s svojih potovanj. Sama si notranjosti gradu nisva imela časa pogledati, vstopnina pa je 6 evrov/osebo. Navdušena nad lepotami gradu Miramar, sva se odpravila kot pravi stari pregovor, v Trst na kavo.

Nedelja.

Najprej sva se odpravila do majhne vasi Pliskovica, ki nama je bila všeč zaradi svoje zanimive majhnosti. Izvedela sva, da je vas dobila ime po Pliski, drobni ptički. Ljudje tu, so se v preteklosti ukvarjali predvsem z pastirstvom in vinogradništvom. Vredno ogleda v Pliskovici je cerkev Sv.Tomaža, vaški vodnjak, stara lipa, Mladinski hotel Pliskovica, lahko pa se ustavite tudi na degustaciji kraških vin. Več informacij o samem kraju tukaj. Dalje sva krenila proti Kobjeglavi na degustacijo pršuta. Ker, če si že na Krasu, se to spodobi. Res sva si hotela pogledati še pršutarno Lokev, ampak žal v nedeljo ni odprta. Nič zato. Pa gremo nazaj do Kobjeglave. Pršutarna, v kateri domuje Gostilna Kobjeglava Restaurant, je bila zgrajena leta 1982. MIP jo je postavil, kot sušilnico pršutov, obenem pa še opremil dodaten prostor namenjen degustacijam pršuta. Pršutarno si žal nisva mogla ogledati, ker individualni ogledi niso bili možni. Po 20 min čakanju, sva končno dobila svojo mizo, brez rezervacije. Neverjetna sreča. 14 evrov sva plačala za degustacijo sira in pršuta, nekaj malega evrov pa še za vino. Za dve osebi, sva skupaj plačala 25 evrov. Več informacij o Kobjeglavi najdete tukaj. Za na konec sva si pustila ogled Štanjela, ki kar kriči po romantičnosti. Nekaj za naju. Štanjel je eno najstarejših naselij na Krasu, prepoznavno po svojem starem jedru. Ime je dobil po zavetniku cerkve svetem Danijelu. Znamenitosti gradu Štanjel so prav gotovo Kraška hiša, Ledenica/Gledanica (najvišja točka na vrhu hriba Turn), galerija Lojzeta Spacala, poznogotska cerkev sv. Danijela, Kobdiljski stolp z galerijo, Ferrarijev vrt (krajinski park), Fabianijeva krožna pešpot (med Štanjelom in Kobdiljem), Avstro-ogrsko vojaško pokopališče v spodnjem delu vasu. Več informacij o Štanjelu tukaj. Nedvomno kraj vreden ogleda. Po ogledu Štanjela, sva se odpravila težkega srca proti domu in si obljubila, da se naslednje leto vrneva na Kras.